New Scientist - Japonski raziskovalci so vzredili miške, ki imajo dva očeta, in sicer tokrat z neposrednim razvojem jajčec iz matičnih celic samcev.

Vzrejanje laboratorijskih živali, ki imajo nestandardne starše, na primer dve materi ali dva očeta, je že klasična štorija pri raziskavah, ki se tičejo razvoja zarodkov, dednih bolezni ali zdravljenja neplodnosti. Tako smo leta 2010 dobili miške, ki so imele genski material dveh samcev, toda postopek je vseboval obvezno vmesno fazo naravnega parjenja. Pred petimi leti so kitajski raziskovalci pridobili miške z dvema očetoma zgolj z genskim igračkanjem, toda tako vzrejene živali so preživele zgolj dva dni. Sedaj pa so Japonci z Univerze Kyushu naposled razvili način za vzrejanje mišk z dvema očetoma, ki so zrasle v zdrave, plodne živali. Velja pa omemba, da znanstvene objave še ni - dosežek je bil najavljen na Mednarodni konferenci za genski inženiring človeka v Londonu.

Ekipa Katsuhika Hayashija je raziskovala načine zdravljenje Turnerjevega...

New Scientist - Na Kitajskem sta se skotila prva dva prašiča - himeri z opičjimi celicami. Delež slednjih je bil še vedno majhen, obenem pa sta živali v enem tednu poginili, kar kaže, da znanstvenike čaka še veliko dela.

Pomanjkanja človeških organov za presaditve se strokovnjaki lotevajo na različne načine, kot je gojenje umetnih tkiv ali oblikovanje živalskih organov s celicami, ki v človeku ne bi sprožile imunske reakcije. Tako so pred tremi leti v Kaliforniji že nastali prašičji zarodki s človeškimi celicami, ki so jih po enem mesecu uničili - zaradi bojazni, da bi se lahko razvilo človeškemu podobno živčevje. V izogib takšnim pomislekom gredo mnogokje raziskave zato sedaj v smeri razvoja prašiča z opičjimi celicami. Treba je poudariti, da gre tu za himere in ne hibride. Medtem ko pri slednjih bitje nastane iz enega zarodka, s spajanjem dveh linij DNK, so himere produkt dveh zarodkov in nosijo ločene celice dveh različnih organizmov, brez mešanja dednega materiala.

Prvi so sedaj skotitev...

New Scientist - Japonski raziskovalci so pri miših razvili preprosto metodo ločevanja spermijev z X in Y kromosomi, s katero lahko bistveno vplivajo na spol naraščaja. Način naj bi bilo mogoče prenesti na rejne živali, morda pa tudi na človeka.

Doslej smo menili, da se spermiji, ki nosijo kromosoma X in Y, razlikujejo zgolj v količini DNK - tisti z X imajo namreč dednega zapisa več, ker je kromosom X večji od Y. Toda raziskovalci z Univerze v Hirošimi so ugotovili, da je v teh semenčicah dejansko več genov tudi aktivnih - 500 več kot v tistih s kromosomi Y. Osemnajst od teh aktivnih genov proizvaja beljakovine, ki so del ovojnice spermija in je nanje mogoče potencialno vplivati.

To so napravili z raztopino zdravila Resiquimod, ki se...

Phys.org - Na Kitajskem so z uporabo zarodnih matičnih celic in genskega inženiringa napravili miške z dvema materama in dvema očetoma.

Nespolno razmnoževanje, kjer so potomci kloni enega starša, poznajo mnoge rastline in tudi nekatere ribe, dvoživke ter plazilci. Sesalci tega ne znajo - niti če jim pri tem pomagamo s sodobno reprodukcijsko tehnologijo. Ni namreč dovolj le vreči skupaj dveh garnitur kromosomov, temveč je treba upoštevati tudi epigenetske dejavnike, to je, mehanizme zunaj strogega zaporedja nukleotidov, ki pa imajo lahko ključno vlogo pri izražanju genov. Takšni recepti se prav tako lahko prenašajo s staršev na potomce, čemur pravimo genetsko vtisnjenje.

Raziskavam genetskega vtisnjenja naj bi bil v prvi vrsti namenjen podvig raziskovalcev...

Gizmag - Komarji ostajajo živalska vrsta, ki je bržkone pomorila največ ljudi v zgodovini. Ocenjujejo, da je zaradi posledic bolezni, ki jih prenašajo komarji, umrlo okrog 46 milijard ljudi v zgodovini. Za perspektivo povejmo, da je doslej na Zemlji živelo okrog 83 milijard ljudi. Komarji so tako učinkoviti ubijalci zato, ker so samice prilagojene izključno na človeško kri. Ker se prehranjujejo z njo, morajo pikati ljudi, pri tem pa vsakokrat napaberkujejo viruse v krvi in jih z vsakim pikom širijo naprej med populacijo. Ker letijo skoraj neslišno, se izjemno hitro razmnožujejo in niso zahtevni pri svojem življenjskem okolju, so ena izmed najtrdovratnejših nadlog tropskega sveta. Posebej nevarni so tigrasti komarji Aedes aegypti, ki širijo...

Telegraph News - Dlakavi mamut (Mammuthus primigenius) je vrsta mamuta, ki se je pojavil okoli 150.000 let pred našim štetjem in domala izumrl pred 10.000 leti ob koncu pleistocena. Od zadnjega naravnega habitata (živel je še na odmaknjenem Wrangelovem otoku) se je poslovil pred 3.700 leti in od takrat vrsta velja za izumrlo. To se utegne v prihodnjih letih spremeniti, saj japonski znanstvenik po vzoru Jurskega parka želi mamuta oživiti.

V 90. letih preteklega stoletja so v sibirskem permafrostu našli nekaj zamrznjenih kože in mišic, iz katerih so želeli izolirati DNK mamuta. Celice so bile zaradi mraza preveč poškodovane, da bi jim s takratno tehnologijo in znanjem uspelo.

Japonski znanstvenik Teruhiko Wakajama je leta 2008 razvil tehniko, ki je...

Slo-Tech - Znanstveniki na teksaškem M.D. Anderson Cancer Centru so vzredili samce in samice miši, ki imajo genetski material dveh očetov. O odkritju poročajo v članku Generation of viable male and female mice from two fathers, ki je objavljen v reviji Biology of Reproduction.

Ekipa pod vodstvom Richarda Berhringerja je 13 dni po oploditvi izolirala mišje embrionalne fibroblaste iz zarodka moškega spola in iz njih pripravila linijo induciranih pluripotenčnih matičnih (iPS) celic. Približno odstotek teh celic je spontano izgubilo kromosom Y, tako da je ostal genotip X0 (to se lahko zgodi pri normalnem človeškem spočetju, rezultat je Turnerjev sindrom). Te celice so nato vbrizgali v

Discovery News - Japonski znanstveniki z Univerze Keio v Tokiu so s terapijo z matičnimi celicami opicam, ki je imela poškodovano hrbtenjačo, povrnili dobršen del gibljivosti okončin. Vodja skupine Hidejuki Okano pravi, da gre za prvi primer, ko so od vratu navzdol paraliziranemu primatu uspeli vrniti gibljivost. Že pred tem so podobno storili tudi z mišmi.

Dolgorepi opici so deveti dan po poškodbi vbrizgali...

Slo-Tech - Plazilci se navadno razmnožujejo spolno, a so že dokumentirani primeri vrst, ki se razmnožujejo tudi s partenogenezo. Gre za vrsto nespolnega razmnoževanja, kjer jajčece začne rasti in se razvijati brez oploditve. Naravno se dogaja v nevretenčarjih, precej redkeje pa v vretenčarjih, čeprav so znani izjemni primeri plazilcev, rib in celo ptic. Umetno jo je moč vsiliti tudi nekaterim drugim vrstam.

Biologi z North Carolina State University so te dni v Biology Letters objavili članek Evidence for viable, non-clonal but fatherless Boa constrictors, v katerem so predstavili primer partenogeneze pri navadnem udavu (Boa constrictor).

Kot ugotavlja avtor članka Warren Booth, se lahko samice navadnega udava razmnožujejo spolno ali nespolno, odvisno od prisotnosti primernih samcev. Presenetilo jih je tudi dejstvo, da so imeli potomci po partenogenezi spolna...

Slo-Tech - Kot poroča Huffington Post, je študija, objavljena v International Journal of Biological Sciences, pokazala, da genetsko spremenjena koruza korporacije Monsanto morda povzroča okvare notranjih organov pri miših.

Avtorji Joël Spiroux de Vendômois, François Roullier, Dominique Cellier in Gilles-Eric Séralini iz organizacije Food Freedom so namreč v študiji A Comparison of the Effects of Three GM Corn Varieties on Mammalian Health testirali tri vrste gensko spremenjene koruze korporacije Monsanto, ki so bile odobrene za uporabo na trgu.

Avtorji v svoji študiji navajajo, da so pri testiranih miših odkrili poškodbe notranjih organov. Največ je bilo poškodb jeter in ledvic, odkrili pa so tudi vpliv na srce, nadledvično žlezo, vranico in krvne celice. Po mnenju raziskovalcev so razlike značilne in kažejo na stanje zastrupljenosti (ang. state of hepatorenal toxicity).

Na študijo se je že odzval Monsanto, ki pravi, da raziskava temelji na napačnih statističnih metodah in napačnem...

New Scientist Tech - Raziskovalci Univerze v Michiganu in Univerze v Austinu so raziskovali vpliv video iger na ameriške šoloobvezne otroke med tednom in vikendi. Prišli so do ugotovitve, da otroci namenijo manj časa za izdelavo domačih nalog in branje. Predvsem fantje namenijo zaradi iger manj časa branju, okoli 30 %, dekleta pa zaradi igranja iger namenijo manj časa izdelavi šolskih nalog, okoli 34 %.

Vendar raziskovalci ugotavljajo, da igranje iger ne vpliva na čas namenjen druženju s sovrstniki in svojimi starši. V Teksasu so ugotovili, da 36 % otrok igra igre, od tega predstavljajo fantje največji delež, kar 80 %. Povprečen šoloobvezen predstavnik moškega spola v Teksasu med tednom igra v povprečju 58 minut ter dobro uro in pol med vikendom. Šibkejši spol med tednom uživa v igranju iger 44 minut, med vikendom eno uro in štiri minute. Hope Cummings, raziskovalka na Univerzi v Michiganu, ugotavlja, da so igralci bolj učinkoviti pri pisanju domačih nalog, saj jih napišejo hitreje. Ena od ugotovitev...

New Scientist -

Zanimiva študija, katere rezultati so objavljeni na New Scientist, ugotavlja, da ženske za uspešno delo z računalnikom in navigacijo potrebujejo večje zaslone kot pripadniki moškega spola.

V študiji znanstveniki z univerz Pittsburgha in Pennsylvanie ter Microsoftovi inženirji ugototavljajo, da arhitektke, dizajnerke, instruktorice in celo igralke računalniških iger potrebujejo večje in širše zaslone ter natančnejše 3D-animacije, da bi se lahko njihova produktivnost kosala s storilnostjo moških.

Dasiravno se zadeva sliši diskriminatorno, raziskave, ki so jih zgoraj navedeni opravili, kažejo, da imajo ženske v povprečju slabšo prostorsko predstavo kot moški. Več o tem.